Preskoči na vsebino

nalagam novice...

POHOD V TIŠINI NA PRVO POSTNO NEDELJO 2012

Nekaj misli ob prvem postnem pohodu v letošnjem postu

Na prvo postno nedeljo je župnik in naddekan Igor oznanil pri sveti maši, da se mu lahko popoldan pridružimo na postnem pohodu k Svetemu Primožu nad Vuzenico. Povabila na pohod se nas je z veseljem kar nekaj odzvalo. Peljali smo se do Vuzenice, kjer smo ob cesti pustili avtomobile. Preden smo peš nadaljevali pot do cerkve Svetega Primoža, nas je župnik Igor vprašal, ali želimo, da bi hodili v tišini. Pa seveda, da lahko to tišino namenimo za neko osebo ali dogodek v življenju. Nato je vsak povedal svoj namen, ki je bil zelo osebne narave.

In tako smo pričeli našo pot, eden za drugim po blatni cesti najprej mimo križa, kjer smo zmolili za naše namene. Po nekaj časa grizenja cestne poti v popolni tišini, ki me je napolnjevala z božjo bližino, smo prišli do «Cankove» kapele in je že blizu farne cerkve. V njej je upodobljen Kristus, ki stoji na mavrici. O mavrici smo tudi na prvo postno nedeljo slišali v prvem berilu. Na našem cilju, ki sem ga sama težko čakala, pri cerkvi Svetega Primoža, smo najprej še enkrat prebrali prvo berilo in prisluhnili razlagi o mavrici. Ta misel se mi je še posebej utrnila v spomin. Tako, kot so razporejene barve v mavrici in nobena ne manjka, tako ima v božjem kraljestvu vsak svoje nenadomestljivo mesto in prostor. Kakor tudi, da tako pravičnim in krivičnim s trpljenjem ni prizaneseno. Razlaga te misli, ki se mi poraja, pa je: Velikokrat nimamo mesta v današnji družbi. Tolaži pa nas zavest, da ima vsak pri Bogu svoje nenadomestljivo mesto, ne glede na socialni status in svoje mišljenje. Le zaupati moramo v božji načrt.

Pred odhodom nazaj do avtomobilov smo se ustavili še v gostilni k 'toplemu napitku'.

Vsi srečni in zadovoljni smo se odpeljali domov v pričakovanju novega postnega pohoda prihodnjo nedeljo.

Breda Kladnik